“Svet je večno živi ogenj, zmeraj bil, je in bo, vžigajoč se po merah in ugašajoč po merah.”
Človeka je od nekdaj privlačil ogenj. Verjetno še posebej od trenutka, ko je premagal strah pred njim in ga začel koristno uporabljati. Ogenj je luč, zato ima izjemen pomen in simboliko v številnih kulturah, tudi veroizpovedih. Njegova lastnost je razsvetljevalna in očiščevalna. Ogenj je bil tudi središče doma, mesto njegovega vzdrževanja, to je ognjišče, pa prostor ali območje zbiranja, ki je dajalo občutek povezanosti. Kdor je imel opravka z ognjem je imel vedno tudi poseben položaj v skupnosti.
Ogenj pa pogosto povezujemo tudi z uničevanjem.
Tudi zgodovina Tržiča je bila zaznamovana z ognjem in njegovo uničevalno močjo. Tako je požar leta 1811 na desnem bregu Tržiške Bistrice uničil 151 hiš in vzel 75 življenj. V izogib takim tragedijam so takratni občinski veljaki zapovedali železna polkna, da bi preprečili nadaljnje širjenje požarov.
Leta 1869 je bila v Metliki ustanovljena prva požarna abramba. V Tržiču so prvo požarno abrambo ustanovili 4. aprila 1883. Leta 1894 pa je bilo ustanovljeno prvo industrijsko gasilsko društvo in to v tovarni BPT. Leta 1899 je bil ustanovljeno GD Leše, potem so se v časovnem obdobju do leta 1954 ustanavljala gasilska društva v okviru potreb posameznega kraja. Gasilci pa so bili povezani v gasilske okraje.
Na podlagi lokalne zakonodaje so se tudi v občini Tržič na zadnji zimski dan leta 1955 v statistični dvorani tovarne BPT, ob 9. uri zjutraj, zbrali Anton Dornik, Vladimir Goltez, Vinko Godnov, Milan Valjavec, Alojz Meglič, Matevž Švab, Peter Praprotnik, Ivan Kokalj, Franc Dobre, Ivko Dornik ter Rozi Penko ter ustanovili OBČINSKO GASILSKO ZVEZO TRŽIČ. Kot prvi predsednik jo je začel voditi Anton Dornik, ki je svoje delo opravljal en mandat, pri poveljnik je bil Vinko Dornik. Vse prisotne je pozdravil takratni tajnik okrajne gasilske zveze Kranj in kasneje 12 let tudi predsednik gasilske zveze Slovenije in član PGD Križe Metod Rotar.
OGZ je takrat združevala 15 gasilskih društev in sicer 11 gasilskih društev in 4 industrijska gasilska društva.
Tako je bilo vse do leta 1961, ko so se začele prve spremembe pri gasilskih društvih. Gasilsko društvo Slap-Dolina se je preimenovalo v IGD Lepenka. Društvo pa ni bilo omejeno samo na industrijo ampak je svoje delovanje in članstvo obdržalo tudi na teritorialnem območju, ki ga je pred preimenovanjem pokrivalo.
Čez dve leti se je gasilsko društvo Sebenje zaradi prostorskih in kadrovskih težav ukinilo, območje in članstvo pa je prevzelo gasilsko društvo Križe.
Leta 1970 se je IGD Runo združil z IGD Peko. Leta 1980 pa se je ustanovil IGD Tokos.
To so bili časi, ko je bila tržiška industrija v svojem razcvetu, vsa gasilska društva so bila opremljena vsaj z motornimi brizgalnami in kombiji.
Po osamosvojitvi leta 1991 pa so se na našo industrijo zgrnili črni oblaki in industrijska društva so se začela zapirati eden za drugim, vse tja do leta 2005, ko se je zaprlo zadnje industrijsko gasilsko društvo.
V tem obdobju so se gasilska društva preimenovala v prostovoljna gasilska društva. Z zaprtjem industrijskih gasilskih društev pa se je krepila gasilska pripadnost v vseh 9 preostalih prostovoljnih gasilskih društvih.
Že od samega začetka Gasilske zveze Tržič so njeni člani videli potrebo po vzpostavljanju in krepitvi odnosov s sorodnimi organizacijami v državi in izven nje. Tako so gasilci Gasilske zveze Tržič sodelovali z gasilci iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mines, z gasilci iz Bruneka in z večjimi gasilskimi zvezami v bivši Jugoslaviji. Z gasilsko zvezo Palilula Beograd pa so leta 1978 podpisali tudi pobratenje.
Večino tega sodelovanja je v zadnjem obdobju zamrlo, vendar se je sodelovanje z gasilci sosednje avstrijske koroške močno okrepilo, saj tu sodelujemo tako s komando Celovec – okolica kot z odredom Rožna dolina.
Na mednarodnem sodelovanju je največ naredil Milan Valjavec, saj sta ga njegova razgledanost in znanje tujih jezikov pripeljala tudi do mesta ustanovnega člana Sternfahrta leta 1971. In vse do leta 2014 se je Milan tega mednarodnega srečanja gasilcev redno udeleževal skupaj s slovensko delegacijo.
V teh 60. letih je Gasilsko zvezo Tržič vodilo 6 predsednikov in 7 poveljnikov.
Predsedniki so bili: Anton Dornik , Milan Valjavec, Franc Šavs, Pavel Hudobivnik, Bojan Balantič, danes pa Gasilsko zvezo Tržič vodi Matjaž Potočnik.
Poveljniki so bili: Vinko Dornik, Franc Hladnik, Viktor Serec, Janez Jene, Jelko Hladnik, Gabrijel Urbančnik in danes Jani Žlindra.
V zadnjih 15 letih je vodstvo gasilske zveze dalo velik poudarek izobraževanju gasilcev, saj je tudi tehnika izredno napredovala. Tako smo skoraj v celoti posodobili vozni park, ki je danes eden najmodernejših daleč naokoli, prav tako je bilo veliko narejenega v obnovi gasilskih domov, še veliko dela pa nas čaka v nadaljnjih letih.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če se naša gasilska organizacija ne bi vsak dan krepila z novimi člani, in prav vsi člani so pripravljeni pomagati prav vsakemu, pa naj bo dan ali noč, gasilci vam vedno pridemo na POMOČ.